Merkur

 

 

ZGODOVINA OPAZOVANJA MERKURJA

Že stare kulture so poznale pet nebesnih teles - planetov, za katere je značilno, da se po nebu premikajo.

Med nje sodi tudi Merkur. Prvi naj bi ga že pred 3000 leti opazovali Sumerci. Stari Grki so mu nadeli ime

po hitronogem selu bogov - Merkurju.
Johannes Hevelius (1611 - 1681) je kot prvi opazil Merkurjeve mene.
Johann Hieronymus Schroeter (1745 - 1816) je kot prvi opazoval Merkurjevo površje in tudi izdelal prvo karto.
Giovanni Schiaparelli (1835 - 1910) je postavil teorijo, da se Merkur zavrti okoli svoje osi v istem času kot obkroži Sonce, kar se je kasneje izkazalo za zelo nenatančno. Kot prvi je poizkušal resno kartirati Merkurjevo površje, katerega je opazoval z 22 in 49 cm refraktorjem.
Eugene Antoniadi (1870 - 1943) je v letih do 1930 opazoval Merkur s 83 cm refraktorjem in ga dokaj natančno skiciral. Napačno je domneval, da ima Merkur atmosfero z oblaki.
Francoski astronom B. Lyot je pravilno domneval, da je Merkurjevo površje zelo hrapavo in da je njegov albedo podoben Luninemu.
Francoski astronom Dolfus je v 50. letih kot prvi predpostavil, da ima Merkur zelo tanko atmosfero.
Sonda Mariner 10 je kot edina opazovala Merkur in sicer leta 1974. Mariner 10 je kartiral 44% planetovega površja, ki je precej podobno Luninemu. Iz posnetkov je razvidno, da so najpogostejše reljefne enote na Merkurju kraterji, gore, planote, doline, pobočja in grebeni. Mariner 10 je tudi potrdil domnevo, da je Merkurjeva atmosfera zelo redka.
 

MERKURJEVA POT OKOLI SONCA

Merkur obkroži Sonce vsakih 87,9 dneva. Povprečno je od Sonca oddaljen 57.900.000 km(0,38 AE). Merkur je maksimalno oddaljen od Sonca (afelij)70.000.0000 km, minimalno (perihelij)pa 46.000.000 km. Ekscentričnost Merkurjeve tirnice znaša 0,206 (večjo ekscentričnost imajo le še Pluton in nekaj asteroidov). Merkurjev tir je glede na Zemljin tir nagnjen za 7 stopinj. Merkur se po tirnici premika s povprečno hitrostjo 47,9 km/s.Ta hitrost niha med 37,0 km/s v afeliju in 56,3 km/s v periheliju.

PODATKI O PLANETU

Merkurjev premer znaša 4880 km (0,38 premera Zemlje), njegova masa pa 3.3×10 na 23 kg (0,055

Zemljine mase). Merkur se zavrti okoli svoje osi, ki je nagnjena za 2 stopinji, v 58,7 dneva. Merkurjeva

povprečna gostota znaša 5,43 g/cm3, s čimer je drugo najgostejše telo v našem osončju, takoj za Zemljo.

 Njegova magnetna os je glede na os vrtenja nagnjena za 11 stopinj. Magnetno polje ima jakost 0,01

jakosti zemljinega magnetnega polje in je dovolj močno, da odklanja Sončev veter od površja. Ubežna

hitrost znaša 4,3 km/s, kar je malo v primerjavi z Zemljo, kjer le-ta znaša 11,18 km/s. Gravitacijski

pospešek znaša 0,38 Zemljinega.

 

Merkurjevo površje je podobno Luninemu, vendar se od njega razlikuje po rem, da nima velikih ravnin.

Relief je precej razgiban, pri čemer prevladujejo kraterji. Največji med njimi (Beethoven) ima premer

 600km. Gorovja so dolga od 20 do 500 km in visoka do 3.000m. Obdajajo jo gorovja, ki so visoka od

2.000 do 3.000m. Na planetu je bila nekoč velika vulkanska aktivnost, ki pa naj bi se zaključila že pred

3,9 milijarde let. V nekaterih kraterjih so našli sledove ledu, ki naj bi prišel na planet s kometi. Tlak na

površju znaša 10 bilijonink bara. Tempretura na površju je zelo spremenjiva in niha od 170 do 420 stopinj

C. Zaradi bližine Sonca je dnevna stran Merkurja zelo vroča, nočna stran na drugi strani planeta pa je zaradi

 pomanjkanja atmosfere zelo hladna. Velike razlike v temperaturi so tudi posledica sploščenosti Merkurjeve

tirnice, saj je v periheliju energijski tok s Sonca 2,5 krat večji kot takrat, ko je Merkur v afeliju. Merkurjev

albedo znaša 0,06emljino jedro. Novejši računalniški modeli kažejo, da ima Merkur premer jedra okoli

3.600 km (Zemlja ima jedro ki znaša 55% polmera planeta). Jedro predstavlja kar 80% Merkurjeve mase.

 Jedro je verjetno staljeno in je verjetno vzrok za šibko magnetno polje. Merkur nima znanih satelitov

OPAZOVANJE Z ZEMLJE

Največja težava, s katerim se srečamo pri opazovanju Merkurja je, da ga nikdar ne moremo opazovati na popolnoma temnem ozadju, saj je od Sonca navidezno oddaljen največ 27 stopinj. Merkurjev sij je zelo svetel, saj znaša njegov sij od -2 do +3 magnitude, vendar ga prosto oko skoraj ne more opaziti. Opazujemo ga lahko z daljnogledom takoj po sončnem zahodu ali tik pred vzhodom. Navidezni premer znaša od 5 do 15 sekund. Za opazovanje Merkurjevih men je potrben teleskop s povečavo vsaj 100x. Merkurjeva oddaljenost od Zemlje niha med 76.000.000 in 200.000.000 km.

NAZAJ