ZGODOVINA OPAZOVANJA NEPTUNA
Po odkritju Urana so opazili, da se Uran ne giblje v
skladu z Newtonovimi zakoni. Zato so predvidevali, da mora še en bolj oddaljen
planet motiti Uranovo orbito. V letih 1845 in 1846 sta Anglež John Couch ADAMS
in Francoz Urbain Jean Joseph LEVERRIER neodvedoč drug za drugega in neodvisno
drug od drugega izračunala, kje naj bi ležal osmi planet in s tem razložila
nepravilnosti v Uranovi orbiti. 23. Sept. 1864 sta v Berlinu Gottfried GALLE in
Heinrich Louis d'ARREST našla nov planet, blizu pozicije, ki jima je sporočil
Leverrier.
Zaradi imena novega planeta se je vnela mednarodna kontroverza, ki so jo
razrešili tako, da so poimenovali Neptun (po mitološem bogu morja), zasluge za
odkritje pa so pripisali obema Adamsu in Leverrieru. Neptun je obiskalo samo eno
vesoljsko plovilo, Voyager 2 in to 25. avgusta 1989.
NEPTUNOVA POT OKOLI SONCA
Neptun je povprečno oddaljen od Sonca 4.499.000.000 km
(30 AE). Maksimalna oddaljenost od Sonca je 4.537.000.000 km (afelij), minimalna
oddaljenost pa je 4.460.000.000 km (perihelij).
Ekscentričnost ali sploščenost tira znaša 0,009. Naklon Neptunovega tira znaša 1
stopinjo 45 sekund in 10 sekund. Obhodna doba (revolucijski čas) znaša 60.190
dni (184,8 let). Srednja hitrost gibanja planeta po tiru znaša 5,43 km/s.
PODATKI O PLANETU
Kot Jupiter in Saturn ima tudi Neptun svoj notranji izvor toplotne energije -
Neptun oddaja dvakrat več toplote kot jo prejema od Sonca.
Neptun ima premer 50.538 km na ekvatorju (49.299 km čez pola). Sploščenost
planeta znaša 0,02. Neptunova masa znaša 1,0×1026 kg to je 17,2 zemeljskih mas.
To pomeni da je planet malo manjši in težji od Urana. Neptun im povprečno
gostoto 1.77 g/cm3, Uran pa 1.21 g/cm3.
Neptunov dan traja 17 ur in 52 minut (atmosferske strukture), kar pa ne velja za
magnetno os za katero velja da traja dan 16 ur in 3 minute. Temperatura na
površju se giblje okoli -220°C. Ubežna hitrost znaša 23,9 km/s.
Neptun je vir radijskih valov, kar je bilo mogoče pričakovati, a izkazalo se je,
da je vse močno presenetilo magnetno polje. Magnetna os z osjo vrtenja oklepa
kot 47°, tako da je glede tega Neptun mnogo bolj podoben Uranu kot Jupitru in
Saturnu. Magnetna os tudi ne gre skozi sredino krogle, temveč je od središča
oddaljena 10 000 km. Samo magnetno polje je šibkejše kot pri drugih velikanih.
Potrjene so aurore, ki so seveda najsvetlejše blizu magnetnih tečajev.
Neptunova atmosfera se sestoji iz 85% vodika , ostali elementi pa so še helij,
metan in drugi plini. 50 km nad gostim oblačnim slojem se nahajajo t.i. Metanski
cirusi, koprenasti oblaki metanskih kristalov. Sonda Voyager 2, ki je letela
mimo Neptuna avgusta leta 1989 je poslala slike velike temne pege, ki se je
glede na okoliške oblake premikala s hitrostjo 30 m/s.
Voyager 2 je prav tako opazil manjšo temno pego na južni polobli in majhen
nepravilen bel
oblak, ki je obkrožil Neptun vsakih 16 ur in je imenovan kot "Skuter". Lahko je
oblak, ki je prišel iz notranjosti atmosfere, toda njegova prava narava ostaja
skrivnost. Hubblov vesoljski teleskop (od leta 1996 naprej) pa je na veliko
presenečenje vseh posnel slike, na katerih ni bilo niti sledu o veliki temni
pegi. Zaznal pa je več manjših peg po vsem planetu, kar priča o veliki
atmosferski aktivnosti planeta.
Neptun je zelo vetroven planet. Meritve, ki jih je opravljala sonda Voyeger 2,
so pokazale da na ekvatorju pihajo vetrovi proti zahodu do 450 m/s, južneje se
veter umiri in pod širino 50° preide v vzhodno smer, njegova hitrost dosega do
300 m/s, a se blizu južnega tečaja še enkrat umiri. Najbolj mrzla območja so v
zmernih širinah, medtem ko sta pola in ekvatorijalni predeli nekoliko manj
mrzli. V glavnem naj bi površje predstavljalo več vrst ledu, med katerimi naj bi
bil tudi vodni led. Plast ledu naj bi bila zelo debela, ter naj bi nato počasi
prešla v jedro.
Jedro naj bi bilo podobno Uranovemu, v glavnem sestavljeno iz silikatov.
Voyager je potrdil, da ima Neptun sistem obročev, čeprav je manj očiten kot pri
drugih velikanih. Neptun ima pet obročev, poleg njih pa še obstaja tako
imenovana ravnina, razpršeni pas snovi iz zelo majhnih delcev. Najizrazitejši je
grudasti obroč Adams s treni svetlejšimi loki, ki so morda posledica
gravitacijske sile Galatee.
OPAZOVANJE Z ZEMLJE
Neptun z Zemlje ni viden s prostim očesom. Edino plovilo, ki ga je obiskalo je
bil Voyager 2 (najbližje 25. avgusta 1989). Navidezni premer znaša od 2,0 do
2,2, sekunde. Najsvetlejša magnituda znaša +7,7. Opazen je močnejšim
daljnogledom (npr. 7×50), disk pa je viden s teleskopom s povečavo vsaj 200×. S
teleskopom s povečavo vsaj 800× je Neptun viden tako velik kot Luna s prostim
očesom, vendar so strukture na Neptunu precej bolj neizrazite. Neptun se Zemlji
najbolj približa na 4.330.000.000 km, najbolj pa se oddalji na razdaljo
4.680.000.000 km.