2. LiT natečaj - Petra Smrekar

  • Avtor: Uredništvo Dijaški.net
  • Objavljeno: 26.03.2011
  • Zadnja sprememba: 21.12.2018
→ 2. LiT natečaj: Razglas | Rezultati
Petra Smrekar - Matematični sarkazem
I.

Matematika, ljubezen moja,
se ti zdi kul tale skupna hoja?
Meni, priznam prav nič ne diši,
če bolje opišem, mi že smrdi.
Zares ne razumem, kaj si želiš
in vedno znova mi cveke deliš ...
Od skrbi se mi pošteno meša,
le malo še pa mi "zraste" pleša.
Saj se počutim že kot šoja, in
a ti veš, da vsa sem tvoja?


II.

A ti veš, da vsa sem tvoja?
Ti, edina ljubezen moja!
Ko bi vedela, kako te ljubim;
vsak trenutek te v srcu čutim.
Živim le zate, diham zate,
vse svoje upe polagam vate.
Tebi posvečam vse svoje sanje,
ti pa le redko zaideš vanje.
A priznam, sem matematik zabit',
ti pa to izkoriščaš sebi v prid ...


III.

Ti pa to izkoriščaš sebi v prid,
da ne znam vseh nalog sama nar'dit'.
Decimalke, ulomki, koreni,
res, ogromni so tvoji problemi.
Zapiši odvod in nariši graf.
A daj mi no mir! – Se skrijem pod škaf ...
Najlepše darilo, ki si mi ga dala:
počitnice moje šle so po gobe;
popravni izpit – najlepša ti hvala, pa
en samcat račun sem rešila narobe!


IV.

En samcat račun sem rešila narobe
pa že poln imam kufer tvoje grdobe.
Sedaj potrebujem še ključ in verige;
zaprem te, zadrgnem in pošljem med fige:
tja na Primorsko, na zaslužen dopust –
da več ne slišim besede iz tvojih ust.
"Zrihtam" ti doživljenjsko, brezplačno bivanje,
savno, džakuzi, masažo in kopanje –
vse bi zate naredila, VSE v tvojo dobrobit, a
milost ti je tuja, vedno znova me suvaš v rit!


V.

Milost ti je tuja, vedno znova me suvaš v rit!
Predlagam premirje; bi me hot'la spustit'?
Tvoje obnašanje mi že rahlo preseda,
zavila si vse svoje niti – zdaj sem ujeta.
Lagala si mi, a si se zdela mi sveta;
prepozno je zdaj, vem, da nisi mož beseda.
Ne gane te moja skrb za lasten obstoj,
tvoja brezbrižnost raste, in vse bolj
zastrupljaš moj poetski razvoj.
A kot da vse to ni še dovolj ...


VI.

A kot da vse to ni še dovolj,
snela si masko; saj si kot molj!
Ampak si unikatna – ne luknjaš oblek;
uničuješ življenja, kvariš vse povprek.
Sem spraševala se že, kaj je tvoje geslo,
razvozlala ga nisem, sem ostala kot teslo.
Kri in živce mi piješ vse bolj ...
Ah, bom raje tiho – te je sama modrost.
Pa naj ti zaupam še eno skrivnost:
ti mi povzročaš hud glavobol.


VII.

Ti mi povzročaš hud glavobol.
Kaj mi pomaga? – Samo lekadol.
In če dobro pomislim, se mi zdi,
da se sploh ne zavedaš,
kako velik in grozen problem si –
ne samo zame, za mnoge ljudi.
Tvoja kompliciranost je razred zase.
Si nemogoča, zahrbtna, hudobna
in neverjetno zagledana sama vase.
In, zakaj, te vprašam, tako si zlobna?


VIII.

In, zakaj, te vprašam, tako si zlobna?
Stvari znaš razbobnat', pa čeprav brez bobna.
Veš, pretirana "tercjalska" naravnanost
še nikoli ni bila nekakšna znanost,
ti pa zagotavljam, da nisem izjema:
ne podpiram opravljalskega prijema.
Se ne oziraš na druge – ostajaš hladna.
V meni pa vre nova ljubezen pomladna,
a ti ne maraš me. In vprašam te, glej:
kaj sem ti hudega storila, mi povej.


IX.

Kaj sem ti hudega storila, mi povej,
da moje neznanje kaznuješ vnaprej?
Povem ti, krutost tvoja nima več mej.
A kaj, naj zdaj jočem – gre življenje naprej.
Pač bom iskala svojo srečo drugje,
vedi, da mi še dolgo ne zmanjka idej.
Vzela papir bom in svinčnik, pisala brez mej!
Veš, življenje je tako – grenko in sladko; ves čas niha,
to pravim zato, ker zadnje si čase kar precej tiha.
A mi zameriš, da raje od računa imam esej?


X.

A mi zameriš, da raje od računa imam esej?
Saj veš, da te ljubila bom še vekomaj naprej,
le trenutni navdih moj ti ni ravno naklonjen.
Nekako se mi zdi – a težko to priznam,
življenje bi s tabo vrgla nekam stran.
Slovenščina – kako topel objem je njen!
Zavedel in zmedel me je, se zavedam,
vseeno pa te ne bom poslala tja v en dan.
Zato pomni: vedno bom tvoja,
matematika, ljubezen moja.



V čast matematiki!

Matematika, ljubezen moja,
A ti veš, da vsa sem tvoja?
Ti pa to izkoriščaš sebi v prid ...
En samcat račun sem rešila narobe, ali
Milost ti je tuja, vedno znova me suvaš v rit!
A kot da vse to ni še dovolj,
Ti mi povzročaš hud glavobol.
In, zakaj, te vprašam, tako si zlobna?
Kaj sem ti hudega storila, mi povej;
A mi zameriš, da raje od računa imam esej?
  • © Dijaški.net 2000-2024
  • Vse pravice pridržane