6. LiT natečaj - Victoria Secret
Victoria Secret - Moj lajf
Vsako življenje je edinstveno, polno cvetja in trnja, ljubezni in bolečine, hkrati sladko in grenko, a je življenje, ENO SAMO. Ni zadeto na loteriji, ampak podarjeno. Posebej nam mladim je zelo pomembno, da ga doživimo in izživimo v vsej polnosti. Zato se ga ne bat, dejte uživat in živite svoj lajf!!!
MOJ LAJF …
Iz maminega telesa sem prijokala
lepa, majhna, drobcena,
tistega dne sploh nisem se zavedala,
bila res sem nebogljena.
Frizirala sem barbike in oblačila dojenčke,
pisani kamenčki in stari gumbi bili so moj zaklad.
Bila sem varuška za svoje plišaste prijateljčke
in brez pravljice nisem hotela spat.
Uživala v vonju sem cvetlic, glasovih ptic,
slišala zvoke stvarjenja in hrepenenja,
dekletce vedno rdečih lic,
sem veselila se življenja.
V šolo rada sem hodila in se učila,
Doma kuhala in pela, zraven gledala še risanke
Vmes pa brala knjige, da sem se zaposlila.
Včasih, kar tako, lotila sem se še pobarvanke.
Da življenje ni le rožnato sem kmalu ugotovila,
s težavami mladosti in sveta sem se spopadla.
Igrače, otroštvo sem zapustila
in se odločila, da bom svet rešila zla.
Moji načrti niso (še) sveta rešili
vojn, lakote, trpljenja ali krivic,
so pa meni pomagali
najti prijatelje, vrednote in poklic.
Nikoli nisem marala povprečnosti,
pretvarjanja, sovraštva, laži in črne kave.
Držala sem se miru, vere ter odločnosti,
to so temelji moje narave.
Hvaležna sem za znanje, možnost izbire,
pa, da smo ljudje različni, da nas srce vodi,
prek naših slabosti, čez medsebojne ovire
in, da sanjamo, ljubimo, da se upanje rodi.
Gradim prihodnost, spreminjam svet.
Zahtevna sem in veliko delam.
To je smisel, to je pot,
tisto, kar vodi v napredek, kar jaz svetu prispevam.
To je pesem o upanju, o življenju.
Je del mojega srca, moja zgodba, moj ples, džajf.
Pripoved o sanjah, padcih in iskanju.
To je moj lajf.
Iz maminega telesa sem prijokala
lepa, majhna, drobcena,
tistega dne sploh nisem se zavedala,
bila res sem nebogljena.
Frizirala sem barbike in oblačila dojenčke,
pisani kamenčki in stari gumbi bili so moj zaklad.
Bila sem varuška za svoje plišaste prijateljčke
in brez pravljice nisem hotela spat.
Uživala v vonju sem cvetlic, glasovih ptic,
slišala zvoke stvarjenja in hrepenenja,
dekletce vedno rdečih lic,
sem veselila se življenja.
V šolo rada sem hodila in se učila,
Doma kuhala in pela, zraven gledala še risanke
Vmes pa brala knjige, da sem se zaposlila.
Včasih, kar tako, lotila sem se še pobarvanke.
Da življenje ni le rožnato sem kmalu ugotovila,
s težavami mladosti in sveta sem se spopadla.
Igrače, otroštvo sem zapustila
in se odločila, da bom svet rešila zla.
Moji načrti niso (še) sveta rešili
vojn, lakote, trpljenja ali krivic,
so pa meni pomagali
najti prijatelje, vrednote in poklic.
Nikoli nisem marala povprečnosti,
pretvarjanja, sovraštva, laži in črne kave.
Držala sem se miru, vere ter odločnosti,
to so temelji moje narave.
Hvaležna sem za znanje, možnost izbire,
pa, da smo ljudje različni, da nas srce vodi,
prek naših slabosti, čez medsebojne ovire
in, da sanjamo, ljubimo, da se upanje rodi.
Gradim prihodnost, spreminjam svet.
Zahtevna sem in veliko delam.
To je smisel, to je pot,
tisto, kar vodi v napredek, kar jaz svetu prispevam.
To je pesem o upanju, o življenju.
Je del mojega srca, moja zgodba, moj ples, džajf.
Pripoved o sanjah, padcih in iskanju.
To je moj lajf.