Na kateri fakulteti Univerze v Ljubljani so študenti med najbolj zadovoljnimi?

To ni le “lepa statistika”. Zadovoljstvo študentov običajno pomeni, da se ujame več pomembnih stvari hkrati: vsebina študija, organizacija, občutek vključenosti in – kar je pogosto odločilno – odnosi. Dijaki pri izbiri študija pogosto razmišljate prav o tem: ali se bom na fakulteti dobro počutil/-a, ali bom imel/-a podporo, ali bom napredoval/-a in ali bo to, kar študiram, res imelo smisel.

Zanimivo je, da je ravno tema odnosov na TEOF tudi vsebinsko v središču študija: odnos do sebe, do drugih, do skupnosti, do družbe, pa tudi do religije in kulture. Študij zato nagovarja vprašanja, ki so v resnici zelo sodobna – tudi takrat, ko se o njih pogovarjamo skozi stoletja stare tradicije, besedila in ideje.

Teologija ni verouk. In ni “samo za duhovnike”.

Največji izziv teologije pri dijakih je pogosto prvi vtis. Marsikdo si jo predstavlja kot nekaj ozkega, cerkvenega ali celo staromodnega. V resnici pa je akademski teološki študij predvsem kritično razmišljanje in razumevanje religije kot dela družbe: zakaj religija vpliva na etiko, politiko, konflikte, medije in kulturo – ter zakaj se je v javnem prostoru ne da preprosto “izklopiti”, tudi če človek ni veren. Pomemben del študija je prav argumentiranje, branje, primerjanje različnih pogledov in utemeljevanje stališč. Dvom in vprašanja niso le dovoljena, pogosto so nujna.

Kakšne možnosti imate bodoči študentje?

Na Teološki fakulteti imate bodoči študentje na 1. stopnji dve možnosti, ki sta zanimivi predvsem zato, ker sta široki, interdisciplinarni in uporabni tudi v sodobnih poklicnih okoljih.

• Univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Teološki študiji 

Dvopredmetni študij je dobra izbira za vse, ki vas zanima več področij hkrati in si želite študij sestaviti bolj “po meri”. Program Teološki študiji je zasnovan interdisciplinarno (teologija v povezavi s humanističnimi in družboslovnimi pristopi), hkrati pa je organiziran tako, da ga kombinirate z izbranim dvopredmetnim programom Filozofske fakultete (UL ali UM – glede na izbiro). Prednost takšnega študija je jasna: ob zaključku pridobite dve diplomi. To pa pomeni širše možnosti pri nadaljevanju študija in pri zaposlitvah – od izobraževanja, kulture in medijev do javnih institucij ter dela z ljudmi, kjer pride prav razumevanje družbenih procesov, vrednot, etike in religije.

• Program Človek in medosebni odnosi (ČMO)

Če vas bolj kot kombiniranje pritegne program, ki je že v osnovi zgrajen okrog tem odnosov, je tu ČMO, ki se deli na 2 smeri. 

• Teološki in religijski študiji: smer je bolj usmerjena v razumevanje religij, kulture, etike in družbe (in manj v terapevtske vsebine). Študenti pridobijo temeljna znanja o krščanstvu in drugih religijskih tradicijah, kulturni zgodovini ter etičnih vprašanjih. Usposablja za delo na cerkvenem področju, pa tudi širše – v kulturi, javnem in upravnem življenju, gospodarstvu, zgodovinskih in kulturnih institucijah ter storitvah, povezanih z delom z ljudmi.
• Zakonska in družinska terapija: smer predstavlja osnovo za nadaljnje izobraževanje na področju psihoterapije ter prinaša znanja iz razvojne psihologije, psihopatologije, psihiatrije, diagnostike, nevropsihologije, temeljev psihoterapije, raziskovalnega dela ter etičnih in pravnih vidikov prakse. Vključuje tudi pomemben vidik razvoja lastne osebnosti, ki je ključen pri svetovalnem in psihoterapevtskem delu.

ČMO se izvaja v Ljubljani ali Mariboru (3 leta, 180 ECTS).

Za koga je ta študij posebej primeren?

Študij na Teološki fakulteti je dobra izbira za dijake, ki jih zanimajo človek, odnosi in družba – in ki imajo radi branje, razmislek ter argumentirano razpravo. Pogosto se zanj odločijo tudi tisti, ki želijo razumeti, kako religija in vrednote vplivajo na svet okoli nas: na etične dileme, javne razprave, medije, politiko in konflikte. Če vas pri tem spremlja dvom v smislu “ali je teologija samo osebna duhovnost” ali “ali moraš za te študije verjeti”, je koristno vedeti, da gre pri akademskem študiju predvsem za kritično preučevanje religije, besedil in idej ter za učenje jasnega mišljenja in utemeljevanja – tudi takrat, ko se s kakšno tezo ne strinjate. Enako velja za pogosto predstavo, da je teologija “zaprta v cerkveni svet”. Sodobni teološki in religijski študiji se ukvarjajo tudi z religijo v šolstvu, medijih, kulturi, migracijah in bioetiki, torej tam, kjer se družba dejansko oblikuje. Zato je študij zanimiv tudi za tiste, ki si želijo širine in iščejo odgovore na velika vprašanja smisla, odgovornosti in odnosa do drugih – pri čemer ni cilj ena “pravilna” razlaga, temveč sposobnost razumeti različne poglede, jih primerjati in argumentirano presojati.

Naročnik objave: Telološka fakulteta UL