Klasična gimnazija GIM

Izobraževalni program pripravlja dijake za nadaljevanje izobraževanja, spodbuja ustvarjalnost ter razvija znanja, sposobnosti, spretnosti in druge osebnostne lastnosti, potrebne za kasnejši uspeh v poklicu in življenju. Zagotavlja dovolj široko splošno izobrazbo za vse usmeritve univerzitetnega študija.

V primerjavi s programom Splošne gimnazije ima program Klasična gimnazija dodatni predmet latinščina, okoli katerega se ostali povezujejo v smiselno celoto. Poleg tega imata dva humanistična predmeta zgodovina in filozofija povečanim število ur in vidnejšo vlogo kot v programu Splošna gimnazija.

Navezuje se na znanje, spretnosti in stališča, pridobljena v osnovni šoli in sistematično razvija doseženo izobrazbo. V gimnaziji si dijaki prisvojijo osnove znanstvenih vzorcev na različnih področjih. Eden od specifičnih ciljev gimnazije je tudi spodbujanje interesa za teoretična znanja. Gimnazija omogoča oblikovanje lastnega pogleda na svet.

Gimnazijski program zagotavlja izbirnost tako na ravni šole kot na ravni dijaka. Izbirnost mora omogočati višjo raven pouka na določenem področju ob hkratnem zagotavljanju uravnotežene splošne izobrazbe. Dijaki gimnazij potrebujejo za splošni kulturni razvoj tudi znanja in izkušnje iz glasbene, likovne in drugih vrst umetnosti.

Gimnazija spodbuja razvoj na vseh področjih osebnosti - uravnoteženost telesnega, spoznavnega, čustvenega, socialnega, moralnega in estetskega razvoja. Spodbuja pa tudi razvoj osebnosti kot celote.

Izobraževanje se zaključi s splošno maturo, ki obsega tri obvezne ter dva izbirna predmeta.

Uspešno končan program omogoča vpis v višješolske, visokošolske, univerzitetne ter enovite magistrske študijske programe.