Tehniška gimnazija GIM
Vrsta in trajanje
: Gimnazijski program
(4 leta)
Pridobljen naziv:
Gimnazijski maturant / Gimnazijska maturantka
O srednješolskem programu
Izobraževalni program pripravlja dijake za nadaljevanje izobraževanja, spodbuja ustvarjalnost ter razvija znanja, sposobnosti, spretnosti in druge osebnostne lastnosti, potrebne za kasnejši uspeh v poklicu in življenju. Zagotavlja dovolj široko splošno izobrazbo za vse usmeritve univerzitetnega študija.
V primerjavi s programom Splošne gimnazije si v začetku izobraževanja vsak dijak izbere tri tehniške predmete s področja elektrotehnike, računalništva ali strojništva. Eden od njih so laboratorijske vaje, ki pomenijo dopolnitev teorije v praksi.
Program je tako namenjen dijakom, ki so se odločili za gimnazijski program, poleg splošnih predmetov pa bi radi spoznali še nekaj tehniških vsebin, kar jim bo olajšalo študij ali pa omogočilo lažji prehod v poklic.
Navezuje se na znanje, spretnosti in stališča, pridobljena v osnovni šoli in sistematično razvija doseženo izobrazbo. V gimnaziji si dijaki prisvojijo osnove znanstvenih vzorcev na različnih področjih. Eden od specifičnih ciljev gimnazije je tudi spodbujanje interesa za teoretična znanja. Gimnazija omogoča oblikovanje lastnega pogleda na svet.
Gimnazijski program zagotavlja izbirnost tako na ravni šole kot na ravni dijaka. Izbirnost mora omogočati višjo raven pouka na določenem področju ob hkratnem zagotavljanju uravnotežene splošne izobrazbe. Dijaki gimnazij potrebujejo za splošni kulturni razvoj tudi znanja in izkušnje iz glasbene, likovne in drugih vrst umetnosti.
Gimnazija spodbuja razvoj na vseh področjih osebnosti - uravnoteženost telesnega, spoznavnega, čustvenega, socialnega, moralnega in estetskega razvoja. Spodbuja pa tudi razvoj osebnosti kot celote.
Izobraževanje se zaključi s splošno maturo, ki obsega tri obvezne ter dva izbirna predmeta. Prvi izbirni predmet je obvezni iz izbranega področja.
Uspešno končan program omogoča vpis v višješolske, visokošolske, univerzitetne ter enovite magistrske študijske programe.
V primerjavi s programom Splošne gimnazije si v začetku izobraževanja vsak dijak izbere tri tehniške predmete s področja elektrotehnike, računalništva ali strojništva. Eden od njih so laboratorijske vaje, ki pomenijo dopolnitev teorije v praksi.
Program je tako namenjen dijakom, ki so se odločili za gimnazijski program, poleg splošnih predmetov pa bi radi spoznali še nekaj tehniških vsebin, kar jim bo olajšalo študij ali pa omogočilo lažji prehod v poklic.
Navezuje se na znanje, spretnosti in stališča, pridobljena v osnovni šoli in sistematično razvija doseženo izobrazbo. V gimnaziji si dijaki prisvojijo osnove znanstvenih vzorcev na različnih področjih. Eden od specifičnih ciljev gimnazije je tudi spodbujanje interesa za teoretična znanja. Gimnazija omogoča oblikovanje lastnega pogleda na svet.
Gimnazijski program zagotavlja izbirnost tako na ravni šole kot na ravni dijaka. Izbirnost mora omogočati višjo raven pouka na določenem področju ob hkratnem zagotavljanju uravnotežene splošne izobrazbe. Dijaki gimnazij potrebujejo za splošni kulturni razvoj tudi znanja in izkušnje iz glasbene, likovne in drugih vrst umetnosti.
Gimnazija spodbuja razvoj na vseh področjih osebnosti - uravnoteženost telesnega, spoznavnega, čustvenega, socialnega, moralnega in estetskega razvoja. Spodbuja pa tudi razvoj osebnosti kot celote.
Izobraževanje se zaključi s splošno maturo, ki obsega tri obvezne ter dva izbirna predmeta. Prvi izbirni predmet je obvezni iz izbranega področja.
Uspešno končan program omogoča vpis v višješolske, visokošolske, univerzitetne ter enovite magistrske študijske programe.
Vpisni pogoji
- Končano osnovnošolsko izobraževanje
Podatki o vpisu in računanje vpisnih točk
1. krog | 2. krog | ||||
---|---|---|---|---|---|
Leto | Razpis | Prijave | Omejitev | Razpis | Omejitev |
2024/25 | 28 | 31 | / | 2 | / |
2023/24 | 28 | 42 | Omejitev, minimum je 152 | 3 | 154 |
2022/23 | 28 | 31 | / | / | / |
2021/22 | 28 | 21 | Brez omejitve | 2 | 139 |
2020/21 | 28 | 26 | Brez omejitve | 1 | / |
2019/20 | 28 | 27 | Brez omejitve | / | / |
2018/19 | 28 | 23 | Brez omejitve | 5 | / |
2017/18 | 28 | 32 | Brez omejitve | / | / |
2016/17 | 28 | 29 | Brez omejitve | / | / |
2015/16 | 28 | 24 | Brez omejitve | 6 | / |
2014/15 | 28 | 32 | Brez omejitve | 1 | / |
2013/14 | 28 | 29 | Brez omejitve | 4 | / |
2012/13 | 28 | 37 | Brez omejitve | / | / |
2011/12 | 56 | 27 | Brez omejitve | 27 | / |
2010/11 | 60 | 37 | Brez omejitve | / | / |
2009/10 | 60 | 27 | Brez omejitve | 31 | / |
Prikaži starejše |
Legenda
- Leto - šolsko leto na katerega se nanaša podatek
- Razpis - število razpisanih mest za vpis v 1. letnik programa
- Prijave - število prejetih prijav za vpis v 1. letnik izbranega programa
- Omejitev - minimalno število točk, potrebnih za vpis v 1. letnik programa v določenem izbirnem krogu
- Znak / - ni podatka ali podatek še ni znan
Smeri
Ni smeri