Gradivo: Pojmovni svet
Vsebina gradiva
POJMOVNI SVET - MATERIALNI SVET
DESCARTES
-dualistična razlaga sveta -> subjekt in objekt
Res Cogitans (subjekt)
Res Extensa (objekt)
novoveški idealizem
novoveški materializem
Kant, Pichte, Hegel
Demokrit, Molbach, Lamettie
-subjekt ni posameznik ampak misleči jaz
-subjekt<->objekt sta dve substanc neodvisni ena od druge
-Descartes privilegira subjekt -> svoboda, objekt -> pasivnost, nujnost
KANT
-
ravnotežje med subjektom in objektom se pri ujemu poruši
-
subjekt je vlada sveta pojavov -> svet pojavov se mora prilagoditi subjektu, predmeti se morajo
prilagoditi spoznanju
FICHTE
-filozofija jaza oz. filozofija subjekta
-
“pozoren bodi na samega sebe!” - obrni se v svoj jaz
-
DIALEKTIČNA TRIADA -> 3 dialektične faze:
-
TEZA (afirmacija)
-
ANTITEZA (negacija)
-
SINTEZA (negacija negacije)
1. Teza - JAZ POSTAVLJA JAZ. JAZ JE.
-subjekt postavlja samega sebe oz. se samozave (samozavedanje objekta)
-da lahko to naredi, mora gledati nase kot na objekt -> vzpostaviti mora neko
distanco
2.Antiteza - JAZ POSTAVLJA NEJAZ.
-
“vse kar je, je le, če je postavljeno v jazu in izven jaza ni ničesar.”
-
objekt neodvisno od subjekta ne obstaja -> objekt obstaja samo če ga subjekt misli
-
nejaza NI
3.Sinteza - JAZ POSTAVLJA JAZU DELJENI JAZ...
-Marx - ko človek deluje v naravi, to naravo spreminja in se hkrati samopreminja -> delo je
bistvo človeka
-ko jaz deluje v ne-jazu, delo spreminja ne-jaz in se spreminja -> pi Fichtu se vse dogaja
znotraj mišljenja, pri Marxu pa gre za čutno, realno, materialno delovanje
HEGEL
-
z njim se zaključi novoveška filozofija
-
zadnji poskusi izdelati nek zaključen filozofski sistem
-
imel je vpliv na razvoj filozofije - staro in maldo Heglavci
-
temelj HEGLAVSKE METODE -> 2 principa:
-
Heglovo razumevanje dialektike
1
-
Heglovo razumevanje zgodovine
-
dialektika (prevzame po Fichteju 3delno)
-
teza, antiteza in sinteza
-
teza in antiteza -> boj nasprotij, razmerje nasprotja
-
v sintezi sta teza in antiteza hkrati ukinjeni in ohranjeni -> sinteza -> antiteza, teza
-
ukinjeni zato, ker je sinteza nekaj novega, predstavlja novo kvaliteto
Zgodovina
-
je prvi filozof, ki zgodovino poveže s filozofijo
-
razumevanje zgodovine je ključno za razumevanje sveta in filozofije
-
prej so bili zgodovinski dogodki interpretirani kot naključno časovno zaporedje dogodkov
(pripisovali so dogodke v zaporedju)
-
Hegel -> dogodek se zgodi šele takrat, ko se lahko zgodi, lahko pa se zgodi, ko se pravzaprav mora
zgoditi
-
zgodovina se odvija po nujnosti -> če se spustimo pod površje dogodkov bomo spoznali neke
smernice
-
zgodovina kot samorazvoj svetovnega duha (pod površjem dogodkov je duh svea, ki se
samorazvija)
-
3 FAZE DUHA
1)
svetovni duh, kot ideja na sebi (je subjekt, teza) po ideji je ČISTA DUHOVNOST
2)
ideja za sebe (objekt, antiteza) po vsebini pojem MATERIALNE ZGODOVINE ČLOVEŠTVA
3)
Absolutni duh (sinteza) konča se razvoj svetovnega duha; tu se konča zgodovina (samo
še ponavljanje) - samorazvoj se končna, ko svetovni duh postane absolutni duh
-
človek je zgolj orodje v rokah svetovnega duha
-
vse kar se zgodi je umno, nič ni neumnega -> to so le nujni koraki k popolnosti oz. razvoju
absolutnega duha
-
Hegel v primerjavi s Fischtom je korak nazaj, ker vnre objekt v filozofijo
-
Hegel pozna sintezo -> Descartesov objekt-subjekt v premostljivem nasprotju (pri Heglu ni)
NOVOVEŠKI MATERIALIZEM
DEMOKRIT
-
vse kar je je materija, izven materije ni ničesar
-
prepričan, da se da materija deliti na manjše delce, vse do delca, ki ga ne moremo več deliti ->
Atom
-
atomi so večni, se ne spreminjajo, so si kvalitativno identični
-
atomi se razlikujejo kvantitativno -> oblika, velikost teža
-
atomi so mrtvi -> sami sebe ne morejo spraviti v gibanje, gibljejo se zatadi njim lastnih
mehaničnih lastnosti
-
mehanicizem -> materij je podvržena zakonom mehanične nujnosti (vzročno-posledične
povezave)
-
determinizem -> dogajanje je vnaprej določeno
-
tudi človek je samo neka stvar/materija in nima svobodne volje -> determinirano -> vse je
usojeno, svobode ni
-
duša je tudi samo iz atomov, le da to ti atomi najbolj fini
2
FRANCOSKA MATERIALISTA
HOLBACH
-
mišljenje je eden izmed načinov, kako se materia kaže (torej ima sposobnost, da občuti in misli)
-
vse se odvija po nujnosti, nakljuij ni -> to mislimo, ko ne vidimo vzrokov in povezav, ko si ne
znamo razložiti
-
determinizem v naravi in morali -> človek nima svobodne volje -> zdi se mu, da jo ima, ampak
objektvino je nima
-
predhodnik ateizma
-
teizem - bog je svet ustvaril in je potem še vedno pristoen
-
deizen- bog je svet ustvaril, potem se več ne umešava
LA METTRIE
-
človek je stroj , ki sam navija svoje vzmeti
-
dupa je le občutljiv materialni del možganov
-
subjekt se stopi v objekt -> ne obstaja kot nekaj svobodnega avtonomnega -> vse kar velja za
naravo, velja za človeka -> RAZMERJE SUBJEKT-OBJEKT pri Francoskih materialistih
ETIKA
-
lahko ji rečemo tudi praktična filozofija -> temeljno vprašanje “Kaj naj storim?”
-
dobro, zlo, prav, narobe - to so tipični etični pojmi
POJMOVNI PARI
1.
Univerzalna etika -etični relativizem
a.
univerzalna etika: stališče, da obstajajo vrednoste neodvisne od časa in prostora, ki ju pozna
vsaka družba (življenje)
b.
etični relativizem - odvisno od civilizacije -> pluralnost idej, vrednot, etik
2.
Teleološka-Deontološka etika
teleološka etika:
- iz grške besega telos (smoter, cilj, namen)
-
vse se zgodi, vse ima namen, cilj
-
etično delovanje usmerjeno k cilju
-
Aritotel -> če hočeš biti srečen delaj dobro
-
povezuje dobrost dejanja s posledicami, če so dobre, je tudi dejanje samo dobro
-
makiavelizem - skrajna varjanta teleološkosti etike -> cilj opravičuje vsa sredstva
deontološka etika
-naredi tisto, kar je prav, ne glede na posledica
-Kant -> delaj tisto kar je prav, tudi, če boš zaradi tega nesrečen
3
3.
Heteronomna-Avtonomna etika
a.
Heteronomna: ukazi, pravila, po katerih delujemo že obstajajo, so zunanja
b.
Avtonomna: v pravem smislu delujemo etično, samo če ta ukaz izhaja iz nas samih; zunanje
ukaze upoštevamo samo zaradi kazni ali nagrade
PLATONOVA TEORIJA VRLIN
-
iz teorije duše in teorije države
-
človeška duša je iz 3 delov:
-
razumni del (v glavi) -> MODROST (sofia)
-
razumevalni del (v srcu) -> HRABROST (andrea)
-
poželenjski del (pod pasom) - > ZMERNOST
vsak del duše ima vrlino - rezultat harmonije teh vrlin je pravičnost, dober človek
-
država z 3 delov, slojev
-
na vrhu vladarji - MODROST
-
vojaki in uradniki (državni aparat) - HRABROST
-
najnižji proizvajalci (največ) - ZMERNOST
če so razmerja med sloji dobra, harmonija -> pravičnost -> pravična družba je dobra družba
tipične vrline Grkov
ARISTOTEL
-
utemelji etiko kot filozofsko disciplino
-
z njegovo smrtjo je konec klasične grške filozofije
-
zagovornik teleološkega pogleda na svet
-
smoter etičnega delovanja v uveljavljanju dobrega
-
smoter etike uveljaviti najvišje dobro -> tisto kar vsi zasledujemo, to je sreča(eudamonia) ->
EUDAMONIZEM
-
sreča je zanj razumsko delovanje v skladu z vrlino, potrebno je razumsko delovati -> srečo si je
treba priigrati ne gre za naklonjenost usode
-
vrlina je zadrževanje do strasti ali dejanj, ki je v skladu z zlato sredino oz srednjo mero:
-
zadržanje -> razmerje, odnos do strasti ali dejanj
-
zlata sredina = ravno prav (npr. strah: premalo strahu= predrznost, preveč
strahu=strahopensto; vmes je hrabrost, ki je vrlina)
-
težko vemo, kako doseči pravo mero -> med 100 potmi je 99 napačnih
-
najboljše da se obrnemo v nasprotno smer (npr. smo plašni -> kako vemo, kje se
ustaviti? ;
Kategorija Pametnosti
-> pameten človek, je tisti, pri katerem razumski del
nadzoruje nerazumski del)
Duša po Aristotelu
1)
Nerazumski del
-
VEGETATIVNI ->nima nobene vrline(živalski del v človeku), nanj ne moremo vplivati z našo voljo,
del, ki je izven etike
-
POŽELENJSKI -> etične ali nravstvene vrline (značajska vrlina); zmernost, pravično, blagost
4
2)
Razumski del
-OCENJEVALNI -> vrlina je pametnost; nanaša se na svet, ki se spreminja; Področje Etike; stvari zna
pretuhtati, se odločiti; ni dovolj vedeti, kaj je prav -> pomembno je to tudi storiti
-SPOZNAVNI -> vrlina je modrost; ta del duše se ne spreminja; za etiko nepomemben del; ta del
duše sega na področje božanskega; bogov ne ocenjujemo s kategorijami dobrega in zla
-
ni mogoče biti dober brez pametnosti in ni mogoče biti pameten brez nravstvene vrline
-
vrline nam pokažejo smoter oz. cilj, pametnost pa nam pokaže pot, po kateri do tega cilja
pridemo
HELENISTIČNA ETIKA
3 filozofske smeri:
-
STOICIZEM
-
EPIKUREJSTVO
-
SKEPTICIZEM
STOICIZEM
-
človek mora kar se da hitro sprejemati usodo, ker nima nad njo nikakršnega vpliva in če se bo
hotel zoperstaviti, bo trpel po nepotrebnem, ker ne bo mogel ničesar spremeniti
-
za to, da bi dosegli dobro, se moramo ugodju odrekati, ne imeti ničesar
-
vsi ljudje so po naravi enaki, le usoda nam da različen položaj
SKEPTICIZEM
-
dvom (prehodniki agnosticizma)
-
ni vedenje, je le MNENJE
-
2 bistveni potezi:
-
ravnodušnost -> sveta, ne moremo spoznati, zato je najbolje, da smo do njega ravnodušni
-
introvertiranost -> svet izven mene je nedosegljiv, zato je najbolj pametno, da pozornost
obrnem vase -> tudi v nedosegljivem svetu sem lahko srečen, a moram biti pozoren nase
EPIKUREJSTVO
-
Epikur
-
dobro je v užitku, ugodju
-
Hedonizem -> Hedone (grško ugodje)
-
duševni mir + zdravje = UGODJE
-
negativna definicija ugodja
-
definiramo tako, da povemo kaj ni
-
ugodje je odsotnost bolečine -> NI BOLEČINE
-
različne vrste ugodja oz. poželenja, ki pripeljejo do ugodja
Naravna poželenja:
-
nujna (poželenj po hrani)
-
nenujna (seksualna sla)
Ničeva poželenja -> nesmiselna in škodljiva (vse odvisnosti)
-ugodja se ločijo po količini bolečine -> največ ničeva>nenujna>nujna
5
-včasih pravilno tudi bolečina (npr. pri bolezni inekcija pozdravi)
-gre za zmernost (npr. jemo, da smo siti in ne da nam je slabo)
HOBBES
-
predstavnik egoizma: “Predmet hotenih dejanj vsakega človeka, je vedno dobro za njega
samega”
-
če analiziramo dejanja, pridemo vedno do enakega jedra, egoističnosti
-
egoizem je neke vrsta hedonizma
-
če je res vsako dejanje egoistično, potem ni pomembno ali delujemo etično ali ne
-
če lahko neko teorijo apliciramo na vsako dejanje je nekaj narobe -> pri tej postane vseeno dobro
ali slabo, ker je vedno egoistično, kar pa ni prav
UTILITARIZEM
-utemeljitel Bentham, njegov učenec je Mill
-
vodi nas želja po ugodnju in odpor do bolečine
-
gre z adružbeni hedonizem
-
iščejo ugodje, ki bi bilo koristno in uporabno za čimveč ljudi
-
temeljno načelo “Čimveč sreče, za čimveč ljudi”
BENTAHOM IZRAČUN SREČNOSTI
-
pretehtaš dve dejanji in se odločiš za tisto, pri kateri je izračun večji
-
za to analizo je potrebno pretehtati 7 kategorij
1.
JAKOST - kako močno je ugodje
2.
TRAJANJE - kako dolgo ugodje traja
3.
GOTOVOST - kako zanesljivo je ugodje
4.
BLIŽINA - kako hitro do ugodja pridem
5.
PLODNOST - koliko ugodja mi še obeta dejanje
6.
ČISTOST - v kolikšni meri je ugodje brez bolečine
7.
OBSEG - na koliko ljudi to ugodje vpliva
-
velja načelo demokratičnosti -> vsak človek ima pravico ugotoviti, kaj je zanj boljše
MILL
-
vpelje še 8. kategorijo KAKOVOSTI UGODJA - obstajajo kvalitativno različna ugodja
-
višja in nižja ugodja
-
kriterij so ljudje, ki so izkusili obe, če se večina odloči za eno, je to ugodje višje kvalitete -> ljudje,
ki so KOMPETENTNI -> pojavi se problem in strah, da bo odločala samo ELITA, ki odloča sebi v
korist -> žrtvovanje
-
SAMOV PRIMER (utilitarizem dejanja) -> človek, ki nima nikogra, umre, ker potrebujejo
njegove organe za rešiti 5im drugim pomembnim, elitnim ljudem
-
zato utilitarist vpeljejo UTILITARIZEM PRAVILA namesto DEJANJA:
-
oseba bi morala pri odločanju med dvema dejanjema izbrati tisto, ki ga narekuje
hipotetično pravilo (oz. zamislimo si, da je to pravilo) katerega splošno izvajanje, bi
omogočilo največjo srečo -> ne stori drugemu tisto kar nočeš, da bi tebi storili
6
KANTOVA ETIKA
-
človek živi v dveh svetovih:
-
svet morale -> zaznamuje svobodno voljo
-
svet naravnega determinizma -> svet naravne nujnosti na katero nimamo vpliva
-
5 značilnosti Kantove etike
-
FORMALIZEM
-
KATEGORIČNOST
-
RIGORIZEM
-
AVTONOMIJA
-
ČLOVEK KOT CILJ
FORMALIZEM
- formalna etika in ne vsebinska
-
predstavi formo, ki ji moramo prilagoditi našo vsakokratno vsebinsko etično dilemo
-
ta forma je KATEGORIČNI IMPERATIV -> brezpogojni ukaz
-
deluj tako, da lahko pričakuješ, da bo maksima tvojega delovanja hkrati splošni zakon
-
maxima je subjektivno pravilo
KATEGORIČNOST
-
delaj tisto, kar je prav -> brezpogojno
-
gre za brezpogojnost
-
hipotetični imeprativ -> bodi dober, če hočeš biti srečen (nasprotje kategoričnemu imperativu)
RIGORIZEM
-
strogost
-
delam nekaj, kar je prav, zato ker je to moja dolžnost, iz spoštovanja do moralnosti kot take
-
ne gre za pohvalo ali kazen
AVTONOMIJA
-
ukaz, po katerem etično delujemo, iščemo v sebi
-
sami sebi ukazujemo, ukazuje nam naš praktični um
-
slediti moralnosti = slediti svoji umnosti
-
človek je moralno bitje natanko toliko, kot je umno bitje
-
drugi del človeka je iracionalen(neumen) = želje, strasti
-
mi, kot moralna, umna bitja lahko delujemo proti željam in strastem
ČLOVEK KOT CILJ
-Ravnaj tako, da bo imel človeškost v svoji osebi in osebah drugih vedno in hkrati za cilj in nikoli kot
samo sredstvo
-
ne smemo obravnavati kot sredstvo ne sebe, ne drugih, človek mora nastopati kot cilj, cilj je
moralnost, človek= glavni cilj
7
Sorodne vsebine
Sociološka metodologija | ||
Rimljani [04] | ||
Izločala [02] - bolezni |
Statistika prenosov
Dnevna porazdelitev
Vrsta prenosa
Izpostavljene vsebine
Nazaj v šolo – izmenjaj in prihrani! Najnovejša gradiva
- Matematika: Predmetni izpitni katalog 2022, 2023, 2024 in 2025 (v italijanščini)
- Italijanščina: Predmetni izpitni katalog 2024 in 2025
- Slovenščina: Podatki o izpitu 2025
- Slovenščina: Predmetni izpitni katalog 2025 in 2026
- Španščina: Posnetek za slušno razumevanje, spomladanski rok 2020 (v italijanščini)