Gradivo: Pojmovni svet

Na voljo od: 21.12.2018
Število ogledov: 2700
Število prenosov: 4601

Vsebina gradiva

POJMOVNI SVET - MATERIALNI SVET

DESCARTES

-dualistična razlaga sveta -> subjekt in objekt

Res Cogitans (subjekt)

Res Extensa (objekt)

novoveški idealizem

novoveški materializem

Kant, Pichte, Hegel

Demokrit, Molbach, Lamettie

-subjekt ni posameznik ampak misleči jaz

-subjekt<->objekt sta dve substanc neodvisni ena od druge

-Descartes privilegira subjekt -> svoboda, objekt -> pasivnost, nujnost

KANT

ravnotežje med subjektom in objektom se pri ujemu poruši

subjekt je vlada sveta pojavov -> svet pojavov se mora prilagoditi subjektu, predmeti se morajo

prilagoditi spoznanju

FICHTE

-filozofija jaza oz. filozofija subjekta

“pozoren bodi na samega sebe!” - obrni se v svoj jaz

DIALEKTIČNA TRIADA -> 3 dialektične faze:

TEZA (afirmacija)

ANTITEZA (negacija)

SINTEZA (negacija negacije)

1. Teza - JAZ POSTAVLJA JAZ. JAZ JE.

-subjekt postavlja samega sebe oz. se samozave (samozavedanje objekta)

-da lahko to naredi, mora gledati nase kot na objekt -> vzpostaviti mora neko

distanco

2.Antiteza - JAZ POSTAVLJA NEJAZ.

“vse kar je, je le, če je postavljeno v jazu in izven jaza ni ničesar.”

objekt neodvisno od subjekta ne obstaja -> objekt obstaja samo če ga subjekt misli

nejaza NI

3.Sinteza - JAZ POSTAVLJA JAZU DELJENI JAZ...

-Marx - ko človek deluje v naravi, to naravo spreminja in se hkrati samopreminja -> delo je

bistvo človeka

-ko jaz deluje v ne-jazu, delo spreminja ne-jaz in se spreminja -> pi Fichtu se vse dogaja

znotraj mišljenja, pri Marxu pa gre za čutno, realno, materialno delovanje

HEGEL

z njim se zaključi novoveška filozofija

zadnji poskusi izdelati nek zaključen filozofski sistem

imel je vpliv na razvoj filozofije - staro in maldo Heglavci

temelj HEGLAVSKE METODE -> 2 principa:

Heglovo razumevanje dialektike

Heglovo razumevanje zgodovine

dialektika (prevzame po Fichteju 3delno)

teza, antiteza in sinteza

teza in antiteza -> boj nasprotij, razmerje nasprotja

v sintezi sta teza in antiteza hkrati ukinjeni in ohranjeni -> sinteza -> antiteza, teza

ukinjeni zato, ker je sinteza nekaj novega, predstavlja novo kvaliteto

Zgodovina

je prvi filozof, ki zgodovino poveže s filozofijo

razumevanje zgodovine je ključno za razumevanje sveta in filozofije

prej so bili zgodovinski dogodki interpretirani kot naključno časovno zaporedje dogodkov

(pripisovali so dogodke v zaporedju)

Hegel -> dogodek se zgodi šele takrat, ko se lahko zgodi, lahko pa se zgodi, ko se pravzaprav mora

zgoditi

zgodovina se odvija po nujnosti -> če se spustimo pod površje dogodkov bomo spoznali neke

smernice

zgodovina kot samorazvoj svetovnega duha (pod površjem dogodkov je duh svea, ki se

samorazvija)

3 FAZE DUHA

svetovni duh, kot ideja na sebi (je subjekt, teza) po ideji je ČISTA DUHOVNOST

ideja za sebe (objekt, antiteza) po vsebini pojem MATERIALNE ZGODOVINE ČLOVEŠTVA

Absolutni duh (sinteza) konča se razvoj svetovnega duha; tu se konča zgodovina (samo

še ponavljanje) - samorazvoj se končna, ko svetovni duh postane absolutni duh

človek je zgolj orodje v rokah svetovnega duha

vse kar se zgodi je umno, nič ni neumnega -> to so le nujni koraki k popolnosti oz. razvoju

absolutnega duha

Hegel v primerjavi s Fischtom je korak nazaj, ker vnre objekt v filozofijo

Hegel pozna sintezo -> Descartesov objekt-subjekt v premostljivem nasprotju (pri Heglu ni)

NOVOVEŠKI MATERIALIZEM

DEMOKRIT

vse kar je je materija, izven materije ni ničesar

prepričan, da se da materija deliti na manjše delce, vse do delca, ki ga ne moremo več deliti ->

Atom

atomi so večni, se ne spreminjajo, so si kvalitativno identični

atomi se razlikujejo kvantitativno -> oblika, velikost teža

atomi so mrtvi -> sami sebe ne morejo spraviti v gibanje, gibljejo se zatadi njim lastnih

mehaničnih lastnosti

mehanicizem -> materij je podvržena zakonom mehanične nujnosti (vzročno-posledične

povezave)

determinizem -> dogajanje je vnaprej določeno

tudi človek je samo neka stvar/materija in nima svobodne volje -> determinirano -> vse je

usojeno, svobode ni

duša je tudi samo iz atomov, le da to ti atomi najbolj fini

FRANCOSKA MATERIALISTA

HOLBACH

mišljenje je eden izmed načinov, kako se materia kaže (torej ima sposobnost, da občuti in misli)

vse se odvija po nujnosti, nakljuij ni -> to mislimo, ko ne vidimo vzrokov in povezav, ko si ne

znamo razložiti

determinizem v naravi in morali -> človek nima svobodne volje -> zdi se mu, da jo ima, ampak

objektvino je nima

predhodnik ateizma

teizem - bog je svet ustvaril in je potem še vedno pristoen

deizen- bog je svet ustvaril, potem se več ne umešava

LA METTRIE

človek je stroj , ki sam navija svoje vzmeti

dupa je le občutljiv materialni del možganov

subjekt se stopi v objekt -> ne obstaja kot nekaj svobodnega avtonomnega -> vse kar velja za

naravo, velja za človeka -> RAZMERJE SUBJEKT-OBJEKT pri Francoskih materialistih

ETIKA

lahko ji rečemo tudi praktična filozofija -> temeljno vprašanje “Kaj naj storim?”

dobro, zlo, prav, narobe - to so tipični etični pojmi

POJMOVNI PARI

Univerzalna etika -etični relativizem

univerzalna etika: stališče, da obstajajo vrednoste neodvisne od časa in prostora, ki ju pozna

vsaka družba (življenje)

etični relativizem - odvisno od civilizacije -> pluralnost idej, vrednot, etik

Teleološka-Deontološka etika

teleološka etika:

- iz grške besega telos (smoter, cilj, namen)

vse se zgodi, vse ima namen, cilj

etično delovanje usmerjeno k cilju

Aritotel -> če hočeš biti srečen delaj dobro

povezuje dobrost dejanja s posledicami, če so dobre, je tudi dejanje samo dobro

makiavelizem - skrajna varjanta teleološkosti etike -> cilj opravičuje vsa sredstva

deontološka etika

-naredi tisto, kar je prav, ne glede na posledica

-Kant -> delaj tisto kar je prav, tudi, če boš zaradi tega nesrečen

Heteronomna-Avtonomna etika

Heteronomna: ukazi, pravila, po katerih delujemo že obstajajo, so zunanja

Avtonomna: v pravem smislu delujemo etično, samo če ta ukaz izhaja iz nas samih; zunanje

ukaze upoštevamo samo zaradi kazni ali nagrade

PLATONOVA TEORIJA VRLIN

iz teorije duše in teorije države

človeška duša je iz 3 delov:

razumni del (v glavi) -> MODROST (sofia)

razumevalni del (v srcu) -> HRABROST (andrea)

poželenjski del (pod pasom) - > ZMERNOST

vsak del duše ima vrlino - rezultat harmonije teh vrlin je pravičnost, dober človek

država z 3 delov, slojev

na vrhu vladarji - MODROST

vojaki in uradniki (državni aparat) - HRABROST

najnižji proizvajalci (največ) - ZMERNOST

če so razmerja med sloji dobra, harmonija -> pravičnost -> pravična družba je dobra družba

tipične vrline Grkov

ARISTOTEL

utemelji etiko kot filozofsko disciplino

z njegovo smrtjo je konec klasične grške filozofije

zagovornik teleološkega pogleda na svet

smoter etičnega delovanja v uveljavljanju dobrega

smoter etike uveljaviti najvišje dobro -> tisto kar vsi zasledujemo, to je sreča(eudamonia) ->

EUDAMONIZEM

sreča je zanj razumsko delovanje v skladu z vrlino, potrebno je razumsko delovati -> srečo si je

treba priigrati ne gre za naklonjenost usode

vrlina je zadrževanje do strasti ali dejanj, ki je v skladu z zlato sredino oz srednjo mero:

zadržanje -> razmerje, odnos do strasti ali dejanj

zlata sredina = ravno prav (npr. strah: premalo strahu= predrznost, preveč

strahu=strahopensto; vmes je hrabrost, ki je vrlina)

težko vemo, kako doseči pravo mero -> med 100 potmi je 99 napačnih

najboljše da se obrnemo v nasprotno smer (npr. smo plašni -> kako vemo, kje se

ustaviti? ;

Kategorija Pametnosti

-> pameten človek, je tisti, pri katerem razumski del

nadzoruje nerazumski del)

Duša po Aristotelu

Nerazumski del

VEGETATIVNI ->nima nobene vrline(živalski del v človeku), nanj ne moremo vplivati z našo voljo,

del, ki je izven etike

POŽELENJSKI -> etične ali nravstvene vrline (značajska vrlina); zmernost, pravično, blagost

Razumski del

-OCENJEVALNI -> vrlina je pametnost; nanaša se na svet, ki se spreminja; Področje Etike; stvari zna

pretuhtati, se odločiti; ni dovolj vedeti, kaj je prav -> pomembno je to tudi storiti

-SPOZNAVNI -> vrlina je modrost; ta del duše se ne spreminja; za etiko nepomemben del; ta del

duše sega na področje božanskega; bogov ne ocenjujemo s kategorijami dobrega in zla

ni mogoče biti dober brez pametnosti in ni mogoče biti pameten brez nravstvene vrline

vrline nam pokažejo smoter oz. cilj, pametnost pa nam pokaže pot, po kateri do tega cilja

pridemo

HELENISTIČNA ETIKA

3 filozofske smeri:

STOICIZEM

EPIKUREJSTVO

SKEPTICIZEM

STOICIZEM

človek mora kar se da hitro sprejemati usodo, ker nima nad njo nikakršnega vpliva in če se bo

hotel zoperstaviti, bo trpel po nepotrebnem, ker ne bo mogel ničesar spremeniti

za to, da bi dosegli dobro, se moramo ugodju odrekati, ne imeti ničesar

vsi ljudje so po naravi enaki, le usoda nam da različen položaj

SKEPTICIZEM

dvom (prehodniki agnosticizma)

ni vedenje, je le MNENJE

2 bistveni potezi:

ravnodušnost -> sveta, ne moremo spoznati, zato je najbolje, da smo do njega ravnodušni

introvertiranost -> svet izven mene je nedosegljiv, zato je najbolj pametno, da pozornost

obrnem vase -> tudi v nedosegljivem svetu sem lahko srečen, a moram biti pozoren nase

EPIKUREJSTVO

Epikur

dobro je v užitku, ugodju

Hedonizem -> Hedone (grško ugodje)

duševni mir + zdravje = UGODJE

negativna definicija ugodja

definiramo tako, da povemo kaj ni

ugodje je odsotnost bolečine -> NI BOLEČINE

različne vrste ugodja oz. poželenja, ki pripeljejo do ugodja

Naravna poželenja:

nujna (poželenj po hrani)

nenujna (seksualna sla)

Ničeva poželenja -> nesmiselna in škodljiva (vse odvisnosti)

-ugodja se ločijo po količini bolečine -> največ ničeva>nenujna>nujna

-včasih pravilno tudi bolečina (npr. pri bolezni inekcija pozdravi)

-gre za zmernost (npr. jemo, da smo siti in ne da nam je slabo)

HOBBES

predstavnik egoizma: “Predmet hotenih dejanj vsakega človeka, je vedno dobro za njega

samega”

če analiziramo dejanja, pridemo vedno do enakega jedra, egoističnosti

egoizem je neke vrsta hedonizma

če je res vsako dejanje egoistično, potem ni pomembno ali delujemo etično ali ne

če lahko neko teorijo apliciramo na vsako dejanje je nekaj narobe -> pri tej postane vseeno dobro

ali slabo, ker je vedno egoistično, kar pa ni prav

UTILITARIZEM

-utemeljitel Bentham, njegov učenec je Mill

vodi nas želja po ugodnju in odpor do bolečine

gre z adružbeni hedonizem

iščejo ugodje, ki bi bilo koristno in uporabno za čimveč ljudi

temeljno načelo “Čimveč sreče, za čimveč ljudi”

BENTAHOM IZRAČUN SREČNOSTI

pretehtaš dve dejanji in se odločiš za tisto, pri kateri je izračun večji

za to analizo je potrebno pretehtati 7 kategorij

JAKOST - kako močno je ugodje

TRAJANJE - kako dolgo ugodje traja

GOTOVOST - kako zanesljivo je ugodje

BLIŽINA - kako hitro do ugodja pridem

PLODNOST - koliko ugodja mi še obeta dejanje

ČISTOST - v kolikšni meri je ugodje brez bolečine

OBSEG - na koliko ljudi to ugodje vpliva

velja načelo demokratičnosti -> vsak človek ima pravico ugotoviti, kaj je zanj boljše

MILL

vpelje še 8. kategorijo KAKOVOSTI UGODJA - obstajajo kvalitativno različna ugodja

višja in nižja ugodja

kriterij so ljudje, ki so izkusili obe, če se večina odloči za eno, je to ugodje višje kvalitete -> ljudje,

ki so KOMPETENTNI -> pojavi se problem in strah, da bo odločala samo ELITA, ki odloča sebi v

korist -> žrtvovanje

SAMOV PRIMER (utilitarizem dejanja) -> človek, ki nima nikogra, umre, ker potrebujejo

njegove organe za rešiti 5im drugim pomembnim, elitnim ljudem

zato utilitarist vpeljejo UTILITARIZEM PRAVILA namesto DEJANJA:

oseba bi morala pri odločanju med dvema dejanjema izbrati tisto, ki ga narekuje

hipotetično pravilo (oz. zamislimo si, da je to pravilo) katerega splošno izvajanje, bi

omogočilo največjo srečo -> ne stori drugemu tisto kar nočeš, da bi tebi storili

KANTOVA ETIKA

človek živi v dveh svetovih:

svet morale -> zaznamuje svobodno voljo

svet naravnega determinizma -> svet naravne nujnosti na katero nimamo vpliva

5 značilnosti Kantove etike

FORMALIZEM

KATEGORIČNOST

RIGORIZEM

AVTONOMIJA

ČLOVEK KOT CILJ

FORMALIZEM

- formalna etika in ne vsebinska

predstavi formo, ki ji moramo prilagoditi našo vsakokratno vsebinsko etično dilemo

ta forma je KATEGORIČNI IMPERATIV -> brezpogojni ukaz

deluj tako, da lahko pričakuješ, da bo maksima tvojega delovanja hkrati splošni zakon

maxima je subjektivno pravilo

KATEGORIČNOST

delaj tisto, kar je prav -> brezpogojno

gre za brezpogojnost

hipotetični imeprativ -> bodi dober, če hočeš biti srečen (nasprotje kategoričnemu imperativu)

RIGORIZEM

strogost

delam nekaj, kar je prav, zato ker je to moja dolžnost, iz spoštovanja do moralnosti kot take

ne gre za pohvalo ali kazen

AVTONOMIJA

ukaz, po katerem etično delujemo, iščemo v sebi

sami sebi ukazujemo, ukazuje nam naš praktični um

slediti moralnosti = slediti svoji umnosti

človek je moralno bitje natanko toliko, kot je umno bitje

drugi del človeka je iracionalen(neumen) = želje, strasti

mi, kot moralna, umna bitja lahko delujemo proti željam in strastem

ČLOVEK KOT CILJ

-Ravnaj tako, da bo imel človeškost v svoji osebi in osebah drugih vedno in hkrati za cilj in nikoli kot

samo sredstvo

ne smemo obravnavati kot sredstvo ne sebe, ne drugih, človek mora nastopati kot cilj, cilj je

moralnost, človek= glavni cilj

Sorodne vsebine

	Sociološka metodologija
	Rimljani [04]
	Izločala [02] - bolezni

Statistika prenosov

Dnevna porazdelitev

Vrsta prenosa

GRADIVA

Izpostavljene vsebine

Nazaj v šolo – izmenjaj in prihrani!

Odkrij svojo prihodnost na Fakulteti za varnostne vede v Ljubljani

Šport je lajv na kopališču Vevče

Zadnje ogledana gradiva

Najnovejša gradiva